Študije v ZDA, na Japonskem in v državah Evropske zveze kažejo, da je korozija eden največjih uničevalcev človeških dobrin. Škoda, ki jo povzroča, dosega približno od 4,2 do 4,5 % narodnega dohodka (v ZDA od 80 do 120 milijard ameriških dolarjev na leto). Tolikšna je le neposredna škoda, ki jo povzroča korozija, posredni stroški (zastoji v proizvodnji oziroma obratovanju, izgube tekočih materialov v cevovodih, rezervoarjih …) pa so seveda še veliko višji. Vse te stroške je sicer težko natančno določiti, vsekakor pa je škoda, ki jo povzroča korozija, dovolj velika in prepričljiva, da so gospodarsko razvite države v raziskave oziroma iskanje najučinkovitejših oblik zaščite proti njenemu delovanju vložile ogromno sredstev. Posledica teh raziskav in ukrepov so izredno veliki prihranki oziroma pomembno izboljšanje gospodarskega položaja.
Izbira materiala za posamezne konstrukcije je odvisna od različnih faktorjev (uporabnost, cena, trdnost, izgled, predelovalnost …). V večini primerov korozije ne moremo preprečiti, lahko pa jo v veliki meri upočasnimo oziroma omejimo z uporabo optimalnih tehnologij protikorozijske zaščite, zato v svetu in tudi pri nas konstruktorji v strojni in gradbeniški stroki vedno tesneje sodelujejo s tistimi, ki se ukvarjajo s korozijo, medtem ko je takšno sodelovanje tistih, ki se ukvarjajo z revitalizacijo objektov, že tradicija.
Vroče pocinkanje je ena najstarejših protikorozijskih zaščit. Najnovejše raziskave po svetu potrjujejo, da je najkakovostnejša v primerjavi z drugimi, v svetu razvitimi protikorozijskimi zaščitami, in da je ekonomsko upravičena.
Protikorozijska zaščita z vročim pocinkanjem je v zadnjem času v izrednem porastu predvsem zaradi protikorozijske zaščite z lakiranjem, ki je razmeroma draga in manj trajna. Svetovne raziskave so pokazale, da se zaradi zniževanja vsebnosti SO2 v zraku zmanjšuje letna povprečna hitrost korozije cinkove plasti, v evropskih državah pa so pokazale, da se je oksidacija cinkove plasti od leta 1978 znižala za približno štirikrat in s tem tolikokrat povečala učinkovitost protikorozijske zaščite z vročim pocinkanjem. Letna povprečna hitrost korozije cinkove plasti v letih od 1989 do 1993 je bila v Evropi od 0,7 x 10–6 m na Švedskem, do 1,4 x10–6 m na Norveškem, kar pomeni, da je protikorozijska zaščita jeklene konstrukcije debeline 3―6 mm do 100-letna.
